Vprašanja in odgovori

Zakaj je treba v zvezi s plastiko za enkratno uporabo ukrepati na ravni EU?

Obstajajo številni razlogi za ukrepanje v zvezi s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo:

  • To je okoljski problem. Morski odpadki so velika težava v Evropi, ki prispeva k onesnaženju morskega okolja, poleg tega ustvarja stroške za družbo, od čiščenja obal in vpliva na turizem do morebitnih nevarnosti za zdravje. Te stroške v enaki meri krijejo zasebni in javni proračuni. Zato je potrebna obravnava plastike za enkratno uporabo, pri kateri obstaja večja verjetnost smetenja in se pogosto izmuzne shemam zbiranja odpadkov ter nazadnje pomeni več kot polovico morskih odpadkov.
  • To je težava enotnega trga, saj vse več držav članic ali lokalnih oblasti sprejema posamezne ukrepe za prepoved različnih vrst plastike za enkratno uporabo, medtem ko je cilj ljudskih gibanj zmanjšanje porabe določenih vrst predmetov. Nevarnost razdrobljenosti je resnična, zato je treba ustvariti enake pogoje.
  • To je gospodarska priložnost za inovacije in nadomeščanje najbolj škodljive plastike za enkratno uporabo z bolj inovativnimi izdelki ali poslovnimi modeli, na primer s krepitvijo vodilnega položaja EU v biogospodarstvu ali vzpostavljanjem shem za vračanje in ponovno uporabo, ki ustvarjajo lokalna delovna mesta. Ta zakonodaja bo prinesla jasnost in ekonomije obsega, potrebne za naložbe in inovacije na enotnem trgu.
  • To podpirajo državljani. Državljani EU se zavedajo te težave in želijo ukrepati. Glede na nedavno raziskavo Eurobarometra je 87 % Evropejcev zaskrbljenih glede okoljskih vplivov plastike, 74 % je zaskrbljenih glede njenega vpliva na njihovo zdravje, 94 % pa jih meni, da bi morali biti izdelki zasnovani za lažje recikliranje; enak delež vprašanih meni, da bi morali industrija in trgovci na drobno poskusiti zmanjšati uporabo plastične embalaže.

Zakaj je Komisija predlagala novo direktivo za obravnavanje morskih odpadkov?

Več kot 80 % morskih odpadkov je izdelanih iz plastike. Evropska komisija je predlagala nova pravila na ravni EU, ki ciljajo na deset plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na evropskih obalah in v morjih, ter izgubljeno in zapuščeno ribolovno orodje. Ti izdelki so največji del težave. Skupaj pomenijo 70 % vseh morskih odpadkov.

Za obravnavo te težave je Komisija predlagala celovit sklop ukrepov. Direktiva o plastiki za enkratno uporabo je sestavni del širšega pristopa, ki je napovedan v Strategiji za plastiko, in pomemben element Akcijskega načrta o krožnem gospodarstvu. Na podlagi tega predloga Evropa izpolnjuje svoje obveznosti na globalni ravni za obravnavanje morskih odpadkov, ki izvirajo iz Evrope.

Kako bo ta direktiva vplivala na morske odpadke?

Cilj izvajanja tega predloga bo zmanjšanje števila odpadkov za več kot polovico pri desetih plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, s čimer bo preprečena okoljska škoda, katere stroški bi sicer do leta 2030 dosegli 223 milijard EUR. Poleg tega bo izvajanje predloga preprečilo emisije 3,4 milijona ton ekvivalenta CO2 do leta 2030.

Ta predlog vključuje tudi gospodarske koristi; nadomeščanje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo z bolj inovativnimi alternativami bi lahko ustvarilo do 30 000 delovnih mest, kar bi prispevalo k vodilni vlogi EU na področju biogospodarstva.

Kateri so glavni elementi predloga Komisije?

Ta pobuda obravnava neposredno deset najpogosteje najdenih plastičnih izdelkov na obalah EU ter zapuščeno, izgubljeno in zavrženo ribolovno orodje, ki skupaj pomenijo 70 % vseh morskih odpadkov. Predlog obravnava temeljne vzroke težave. To pomeni, da si je treba ogledati način proizvodnje, distribucije in uporabe izdelkov s strani podjetij in potrošnikov, načine odlaganja med odpadke, hkrati pa ugotoviti, kako nekateri od njih končajo na obalah, v morjih in oceanih.

Predlagani so naslednji sklopi ukrepov:

  • prepoved plastičnih sestavin ali elementov plastičnih sestavin ali določenih izdelkov, kot so plastične vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice, žličke za mešanje in palice za balone; vse te izdelke bo treba proizvajati izključno iz bolj trajnostnih materialov;
  • cilji zmanjšanja porabe: države članice bodo morale zmanjšati uporabo plastičnih posod za živila in kozarcev za pijače;
  • obveznosti za proizvajalce, ki bodo morali pomagati kriti stroške ravnanja z odpadki in čiščenja, in ukrepi za krepitev ozaveščenosti glede plastičnih izdelkov za enkratno uporabo;
  • cilji zbiranja: države članice bodo morale zbrati 90 % plastičnih steklenic za enkratno uporabo do leta 2025, npr. prek sistemov zbiranja in vračil;
  • zahteve glede označevanja: na nekaterih izdelkih bo morala biti oznaka s prikazom pravilnega ravnanja z odpadki, vpliva izdelka na okolje in prisotnosti plastike v izdelku;
  • ukrepi za krepitev ozaveščenosti: države članice bodo morale krepiti ozaveščenost potrošnikov o vplivu uporabe plastike za enkratno uporabo in ribolovne opreme ter o sistemih za ponovno uporabo in možnostih za ravnanje z odpadki za vse te izdelke.

Predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo: ključni dokumenti

Kako je Komisija določila ciljne izdelke?

Predlog se osredotoča na deset plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na evropskih obalah in pomenijo 86 % vseh plastičnih izdelkov za enkratno uporabo na obalah ter približno polovico vseh plastičnih morskih odpadkov.

Skupno raziskovalno središče Komisije je zbralo in obdelalo podatke v okviru izvajanja Okvirne direktive o morski strategiji in se opiralo na delo štirih konvencij o regionalnih morjih in tehnične skupine o morskih odpadkih. Uporabljen je bil reprezentativen vzorec, ki je obsegal 276 obal v 17 državah članicah EU in štiri regionalna morja v letu 2016. 355 671 opazovanih predmetov je bilo razvrščenih glede na številčnost. Rezultati upoštevajo druge postopke spremljanja in ugotovljeno je bilo, da je deset najpogosteje najdenih predmetov stabilnih več let in v več različnih regionalnih morjih.

Katerih deset izdelkov je izbranih?

Plastični izdelki, na katere se osredotoča Komisija, so vatirane palčke, pribor (vključno s krožniki, slamicami in mešalnimi žlicami), baloni in palice za balone, posode za živila, kozarci za pijače (vključno s pokrovi), steklenice in vsebniki pijač, cigaretni ogorki, vrečke, embalaža za čips in sladkarije, osvežilni robčki in higienski izdelki ter ribolovno orodje.

Kakšen je pravni kontekst predloga?

V letu 2015 je paket krožnega gospodarstva vključeval predloge za modernizacijo zakonodaje EU o odpadkih, o čemer je bil decembra 2017 dosežen sporazum med institucijami. Nova zakonodaja vključuje splošne določbe o preprečevanju odpadkov in morskih odpadkih.

Komisija je 16. januarja 2018 sprejela „Evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (European Strategy for Plastics in a Circular Economy), ki priznava, da morski odpadki ostajajo težava in da je plastika pomemben vir onesnaženja. V svojem akcijskem načrtu potrjuje, da bo preučen dodaten ukrep glede ribolovnega orodja, vključno z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev in/ali s sistemi odlaganja.

Uredba o dovoljenjih za ribolov v okviru skupne ribiške politike vsebuje ukrepe o pridobivanju in poročanju o izgubljeni ribolovni opremi ter zahtevo glede označevanja ribolovne opreme. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) omogoča državam članicam finančno podporo za zbiranje morskih odpadkov in vlaganje v pristaniško infrastrukturo za zbiranje odpadkov.

Zakonodajni predlog Komisije iz leta 2018 o pristaniških zmogljivostih vključuje ukrepe za zagotavljanje, da se odpadki, ustvarjeni na ladjah ali zbrani na morju, vrnejo na kopno in ustrezno obravnavajo. Izrecno se nanaša na pomisleke Komisije glede nadaljnjih ukrepov o ribolovni opremi. 30. maja 2018 je Komisija sprejela predlog za pregled sistema za nadzor ribištva, ki bo izboljšal pravila o prijavljanju izgubljene ribiške opreme, npr. na podlagi uvedbe prijav in vračanja opreme.

Kakšen je javni kontekst predloga?

Splošna javnost je občutljiva za okoljski vpliv plastike. Raziskave Eurobarometra so pokazale, da so evropski državljani zaskrbljeni glede vpliva vsakodnevnih plastičnih izdelkov na njihovo zdravje (74 %) in na okolje (87 %).

Dokumentarni filmi, kot je A Plastic Ocean (Ocean plastike) ali oddaja postaje BBC Blue Planet II (Modri planet II), so razsežnost tega globalnega problema približali širši javnosti. 33 % Evropejcev je onesnaženje morja označilo za najpomembnejše okoljsko vprašanje.

Izvajanje direktive o plastičnih vrečkah kaže, da lahko omejevalni ukrepi poskrbijo za takojšnje rezultate in javno odobravanje. Njeno izvajanje kaže, da lahko celo najnižje dajatve za lahke plastične vrečke (približno 0,10 EUR) povzročijo pomembno zmanjšanje porabe v kratkem času. Na Irskem je uvedba davka na plastične nakupovalne vrečke povzročila ne le 90-odstotno zmanjšanje števila plastičnih vrečk na maloprodajnih mestih, temveč tudi občutno zmanjšanje števila vrečk, najdenih na obalah - od povprečno 18 plastičnih vrečk/500 m v letu 1999 na 5 v letu 2003.

Na javno posvetovanje, ki se je izvajalo med decembrom 2017 in februarjem 2018, je bilo prejetih več kot 1 800 prispevkov in izkazalo se je, da je tako pri širši javnosti kot tudi zainteresiranih straneh prisotna ozaveščenost o potrebi po ukrepanju v zvezi s plastiko za enkratno uporabo. 98,5 % dajalcev podatkov meni, da je ukrep za obravnavo plastičnih morskih odpadkov za enkratno uporabo „potreben“, 95 % pa jih meni, da je „nujno potreben“. Več kot 70 % proizvajalcev in več kot 80 % nosilcev znamk in podjetij za recikliranje meni, da je ukrep „nujno potreben“. Pravna jasnost in varnost naložb na enotnem notranjem trgu sta bistvenega pomena za vsa podjetja, vključena v plastično vrednostno verigo.

Sem proizvajalec plastike za enkratno uporabo. Ali bom moral plačati stroške čiščenja in recikliranja?

Sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR) določajo odgovornost proizvajalcev oz. izdelovalcev za materiale, ki jih uporabljajo, in sicer tako, da jim nalagajo finančno in okoljsko odgovornost za odstranitev izdelkov po uporabi. Sheme so že dobro uveljavljene za embalažo, pri kateri se proizvajalci strinjajo s prispevkom. Na novo sprejeta zakonodaja EU o odpadkih iz maja 2018 določa, da je EPR obvezna za vso embalažo. Te sheme EPR lahko vključujejo stroške pospravljanja odpadkov.

Proizvajalci so obvezani prispevati sredstva za stroške čiščenja in recikliranja, saj s svojimi proizvodnimi metodami prispevajo k težavi višje v verigi. Trenutno stroške smetenja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo krije javni sektor – na koncu jih poravnajo davkoplačevalci –, a tudi drugi zasebni akterji, kot sta turizem in ribištvo, na katere morski odpadki močno vplivajo.

Kaj se bo spremenilo za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko?

Opuščeno, izgubljeno ali zavrženo ribolovno orodje pomeni približno 27 % morskih odpadnih izdelkov, kar je enakovredno več kot 11 000 tonam na leto. Ribolovno orodje je zasnovano za ribolov in ta bo ostal njegov namen, čeprav bo izgubljeno („ghost fishing“ oz. fantomski lov), s tem pa bo morskemu okolju povzročena posebna škoda. Plastika, uporabljena za ribolovno orodje, ima zelo visok potencial za recikliranje, trenutni trg recikliranja pa je razmeroma majhen in zelo lokaliziran.

Cilj tega predloga je „zapreti krog“ ribolovnega orodja z uvedbo sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev za opremo, ki vsebuje plastiko. Ko plastično ribolovno orodje prispe na obalo, morajo za opremo poskrbeti proizvajalci plastičnih delov ribolovnega orodja in ne pristanišča. Shema razširjene odgovornosti proizvajalcev ne bo obsegala ribičev in malih proizvajalcev ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko.

Ali ta predlog obravnava izziv mikroplastike?

Visok delež mikroplastike v naših oceanih je posledica razdrobitve večjih delov plastike, zato bo zmanjšanje plastičnih odpadkov zmanjšalo prisotnost mikroplastike.

Nekatere vrste mikroplastike so namenoma dodane izdelkom (npr. v kozmetiki, barvah ali detergentih) in Komisija je posebej začela delo za omejitev te mikroplastike tako, da je Evropsko agencijo za kemikalije zaprosila za pregled znanstvene podlage za premislek o omejitvi.

Druge vrste mikroplastike končajo v oceanu zaradi uporabe izdelka (npr. prah zaradi obrabe pnevmatik in/ali pranja tekstilnih izdelkov) ali zaradi primarne proizvodnje plastike (npr. razsutja predproizvodnih plastičnih kroglic). Komisija bo to vrsto onesnaženja obravnavala z metodami za merjenje količin izločene mikroplastike, boljšim označevanjem, možnimi regulativnimi ukrepi in povečanim zajetjem s čiščenjem odpadne vode.

Ali je bilo pred oblikovanjem pobude izvedeno javno posvetovanje?

Da. V skladu z zahtevami boljše pravne ureditve so bila ob pripravi predloga izvedena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, odprto je bilo javno posvetovanje in izdelane so bile temeljite ocene učinka. V okviru javnega posvetovanja, izvedenega med decembrom 2017 in februarjem 2018, se je 95 % anketirancev strinjalo, da je ukrep za obravnavo plastike za enkratno uporabo nujno potreben, 79 % pa jih je menilo, da bi morali te ukrepe sprejeti na ravni EU, da bi bili učinkoviti. Da je ukrep nujno potreben, je odgovorilo tudi 70 % proizvajalcev in 80 % nosilcev znamk. 72 % jih je zmanjšalo uporabo plastičnih vrečk, 38 % pa jih je to naredilo v preteklem letu.

Kateri so naslednji koraki v zvezi s predlogom?

Sprejetje predlogov Komisije bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet. Komisija spodbuja druge institucije, da to obravnavajo kot prednostni primer in zagotovijo otipljive rezultate za Evropejce pred volitvami maja 2019.

Kaj je cilj kampanje proti plastiki za enkratno uporabo?

Cilj kampanje so potrošniki, ki se zavedajo učinkov plastičnih in morskih odpadkov. Skrbi jih razsežnost težave, vendar tega znanja še niso uporabili pri vsakodnevnih odločitvah. Njen namen je spodbujanje trajnostnih alternativ plastiki za enkratno uporabo, pri čemer so udeleženci vabljeni k sprejemanju ukrepov za spreminjanje svojega odnosa do plastike.

Kampanja nagovarja vse Evropejce, posebna pozornost pa je namenjena nekaj ciljnim državam članicam EU: Bolgariji, Grčiji, Italiji, Poljski, Portugalski, Romuniji in Španiji. Poleg gradiv v angleščini so bila pripravljena gradiva v jezikih teh držav.

Kdaj se bo kampanja izvajala?

Kampanja Evropske komisije proti plastiki za enkratno uporabo je bila sprožena 5. junija 2018, na svetovni dan okolja, katerega tema je bila letos „boj proti onesnaževanju s plastiko“ (Beat Plastic Pollution). Vsak teden se osredotoča na eno specifično kategorijo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, vključno z vatiranimi palčkami, plastičnimi vrečkami, kavnimi kozarci in pokrovčki, plastičnimi slamicami, plastičnim priborom, ovoji lizik in drugih sladkarij ter plastičnimi steklenicami.