Načrt EU o plastiki

Ozadje

Plastika ima pomembno vlogo tako v gospodarstvu kot tudi vsakodnevnem življenju , toda trenutni način načrtovanja, proizvodnje, uporabe in odlaganja plastičnih izdelkov škodi okolju. Količina morskih odpadkov v oceanih in morjih se veča in negativno vpliva na ekosisteme, biotsko raznovrstnost in morebiti zdravje ljudi. Hkrati je dragoceni material, ki bi ga sicer lahko vrnili v gospodarstvo, po odstranitvi izgubljen. Morebitne gospodarske in okoljske koristi krožnega pristopa, ki je gospodarnejši z viri, niso dosežene. Potreba po obravnavi teh težav in zmanjšanju okoljske, gospodarske in družbene škode je vsesplošno priznana.

Plastika kot glavni vir morskih odpadkov je široko razpoložljiva, obstojna in se uporablja za namene, po katerih se pogosto zavrže kot odpadek, je pa tudi biološko tako rekoč nerazgradljiva ter pogosto strupena in s škodljivimi posledicami. Zaradi obstojnosti plastike ti vplivi rastejo, saj vsako leto ustvarimo več plastičnih odpadkov. To je globalna težava, kar so priznale številne svetovne pobude, vendar je Evropa vir in trpi zaradi učinka.

Poleg škodovanja okolju morski odpadki škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribištvo in pomorski prevoz. Stroški morskih odpadkov v ribištvu v EU so npr. ocenjeni na od 1 % do 5 % skupnih prihodkov iz ulovov flote EU. Plastika ogroža prehransko verigo, zlasti morsko hrano.

Ukrepi EU glede plastike

Evropa prevzema svoj del odgovornosti za težave in je zavezana globalnemu delovanju. Kot del Strategije za plastiko se je Evropska komisija zavezala iskanju nadaljnjih ukrepov za obravnavo plastičnih morskih odpadkov, ki gradijo na obstoječih prizadevanjih v državah članicah EU. Vprašanje morskih odpadkov je globalne narave, saj se ti premikajo v morskem okolju in tisti, ki izvirajo iz ene države, lahko vplivajo na drugo . Potrebno je skupno ukrepanje, tudi zaradi zagotovitve enotnega trga z visokimi okoljskimi standardi in pravne varnosti za podjetja.

Pravna pobuda Evropske komisije, ki se osredotoča na zmanjšanje morskih odpadkov, je del širšega, celovitejšega pristopa, to je Strategije za plastiko, Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in revidirane zakonodaje o odpadkih.

Predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo: ključni dokument

Strategija za plastiko že obravnava načrt cikla, npr. s pregledom bistvenih zahtev v Direktivi o embalaži. Strategija spodbuja ambiciozen pristop k možnosti recikliranja plastične embalaže v skladu z revidirano zakonodajo o odpadkih. Poleg tega vključuje odločen odziv na mikroplastiko, ki je pomemben vir onesnaženja morja. Revidirana okvirna direktiva o odpadkih je okrepila splošna načela in cilje, določeni pa so tudi ambiciozni cilji recikliranja do leta 2030 za komunalne odpadke in plastično embalažo, toda teh ni mogoče doseči brez poglobljenih prizadevanj za preprečevanje smetenja ali odpadkov.

Zakonodajna pobuda o plastiki za enkratno uporabo dopolnjuje vse te ukrepe glede oblikovanja, recikliranja in mikroplastike ter gre še korak dlje. Glavni cilj je preprečevanje – zmanjševanje plastičnih morskih odpadkov, izdelanih iz plastike za enkratno uporabo, in ribolovnega orodja, npr. z omejitvami na trgu in nalaganjem plačil stroškov čiščenja proizvajalcem. Posledično se bodo okrepile inovacije novih poslovnih modelov (npr. za večkratno uporabo), večnamenskih predmetov ali za nadomeščanje materialov. V primerih, ko bi še vedno nastajali morski odpadki, bi moral posledični prehod s plastike za enkratno uporabo na rešitve za večkratno uporabo in številne naravne, neobdelane alternativne materiale povzročiti manjši okoljski vpliv. Pobuda obravnava tudi izgubljeno ribolovno orodje zaradi njegove neposredne poti v morje. Pri tem je glavni cilj spodbujati vračanje celotnega ribolovnega orodja na obalo in izboljšati ravnanje z njim tam.

Pobuda v zvezi s plastiko za enkratno uporabo obravnava neposredno dva glavna vira morskih odpadkov v Evropi : (i) plastiko za enkratno uporabo in (ii) ribolovno orodje. Ta vira pomenita skupaj 84 % morskih plastičnih odpadkov, med katerimi so predmeti v morskem okolju, ki so okolju najbolj škodljivi. Morski odpadki, ki niso izdelani iz plastike, so pogosto inertni (kamni) ali biološko razgradljivi (papir, les) in so tako manjš a grožnj a okolju.

Delež desetih najpogosteje najdenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo dosega 86 % vse plastike za enkratno uporabo v obalnih odpadkih. Ti izdelki so odgovorni za več kot polovico plastičnih morskih odpadkov. Seznam je zelo podoben seznamom v ZDA in drugih državah, ki med morskimi odpadki vsakič najdejo enake plastične izdelke.

Ribolovno orodje (natančneje ribolovna in ribogojniška oprema), ki je izgubljeno ali opuščeno, vključno z mrežami, tvori približno tretjino obalnih plastičnih odpadkov. Opuščeno, izgubljeno ali zavrženo ribolovno orodje vključuje večje dele ribolovnega orodja (kot so vrše in pasti, mreže ali vrvice), ki se namerno zavržejo na ribolovnih območjih ali po nesreči izgubijo zaradi neugodnih vremenskih razmer, interakcij in sporov med uporabniki orodij. V te predmete z obrabljenim materialom (mreže, vrvice), ki so namerno odvrženi v morje, se lahko zapletejo morski organizmi („ghost fishing“ oz. fantomski ribolov) (kot so vrše in pasti, mreže ali vrvice).

Države članice sprejemajo nacionalne ukrepe zoper plastiko za enkratno uporabo. Francija je prepovedala plastične kozarce in krožnike, Italija in Francija prepovedujeta plastične vatirane palčke, Združeno kraljestvo in od nedavneg a tudi bruseljska regija želita prepovedati slamice. Druge države, kot sta Irska in Portugalska, tudi premišljujejo o ukrepih. EU se mora zganiti zdaj, če želi zagotoviti, da ti raznoliki ukrepi ne razdrobijo enotnega trga. Podjetja potrebujejo enakovredne pogoje, ki vključujejo jasnost in pravno varnost.

Pravni kontekst

V letu 2015 je paket krožnega gospodarstva vključeval predloge za modernizacijo zakonodaje EU o odpadkih, glede česar je bil dosežen sporazum med institucijami decembra 2017. Nova zakonodaja vključuje splošne določbe o preprečevanju odpadkov in morskih odpadkih.

Komisija je 16. januarja 2018 sprejela „Evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (European Strategy for Plastics in a Circular Economy), ki priznava, da morski odpadki ostajajo težava in da je plastika pomemben vir onesnaženja. V svojem akcijskem načrtu potrjuje, da bo preučen dodaten ukrep glede ribolovne opreme, vključno z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev in/ali s sistemi odlaganja.

Uredba o dovoljenjih za ribolov v okviru skupne ribiške politike vsebuje ukrepe o pridobivanju in poročanju o izgubljeni ribolovni opremi ter zahtevo glede označevanja ribolovne opreme. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) omogoča državam članicam finančno podporo za zbiranje morskih odpadkov in vlaganje v pristaniško infrastrukturo za zbiranje odpadkov.

Zakonodajni predlog Komisije iz leta 2018 o pristaniških zmogljivostih vključuje ukrepe za zagotavljanje, da se odpadki, ustvarjeni na ladjah ali zbrani na morju, vrnejo na kopno in ustrezno obravnavajo. Izrecno se nanaša na pomisleke Komisije glede nadaljnjih ukrepov o ribolovni opremi. Komisija je 30. maja 2018 sprejela predlog za pregled sistema za nadzor ribištva, ki bo izboljšal pravila o prijavljanju izgubljene ribiške opreme, npr. na podlagi uvedbe prijav in vračanja opreme.

Javni kontekst

Splošna javnost je občutljiva za okoljski vpliv plastike. Raziskave Eurobarometra so pokazale, da so evropski državljani zaskrbljeni glede vpliva, ki ga imajo vsakodnevni plastični izdelki na njihovo zdravje (74 %) in na okolje (87 %).

Dokumentarni filmi, kot je A Plastic Ocean (Ocean plastike), ali oddaja postaje BBC Blue Planet II (Modri planet II) so razsežnost tega globalnega problema približali širši javnosti. 33 % Evropejcev je onesnaženje morja označilo za najpomembnejše okoljsko vprašanje.

Izvajanje direktive o plastičnih vrečkah kaže, da lahko omejevalni ukrepi poskrbijo za takojšnje rezultate in javno odobravanje. Njeno izvajanje kaže, da lahko celo najnižje dajatve za lahke plastične vrečke (približno 0,10 EUR) povzročijo pomembno zmanjšanje porabe v kratkem času. Na Irskem je uvedba davka na plastične nakupovalne vrečke povzročila ne le 90-odstotno zmanjšanje števila plastičnih vrečk na maloprodajnih mestih, temveč tudi občutno zmanjšanje števila vrečk, najdenih na obalah - od povprečno 18 plastičnih vrečk/500 m v letu 1999 na 5 v letu 2003.

Med javnim posvetovanjem, ki se je izvajalo med decembrom 2017 in februarjem 2018, je bilo prejetih več kot 1 800 prispevkov in izkazalo se je, da je tako pri širši javnosti kot tudi zainteresiranih straneh prisotna ozaveščenost o potrebi po ukrepanju v zvezi s plastiko za enkratno uporabo.

98,5 % anketirancev meni, da je ukrep za obravnavo plastičnih morskih odpadkov za enkratno uporabo „potreben“, 95 % pa jih meni, da je „nujno potreben“. Več kot 70 % proizvajalcev in več kot 80 % nosilcev znamk in podjetij za recikliranje meni, da je ukrep „nujno potreben“. Pravna jasnost in varnost naložb na enotnem notranjem trgu sta bistvenega pomena za vsa podjetja, vključena v plastično vrednostno verigo.

Kampanja Evropske komisije za krepitev ozaveščenosti o plastiki za enkratno uporabo

Kljub odkritemu priznavanju razsežnosti težave številni potrošniki še vedno vsakodnevno nakupujejo, uporabljajo in nepravilno odlagajo plastiko za enkratno uporabo med odpadke. V počastitev svetovnega dne okolja 2018, ki se je obeleževal 5. junija, je Komisija sprožila kampanjo po vsej EU za krepitev ozaveščenosti, da bi usmerila pozornost na izbiro potrošnikov in poudarila vlogo posameznikov v boju proti onesnaženju s plastiko in morskim odpadkom. Kampanja je usmerjena na potrošnike v EU, ki se zavedajo kritičnega položaja, ki vključuje morske odpadke, vendar tega znanja še niso uporabili pri vsakodnevnih odločitvah. Njen cilj je spodbujanje trajnostnih alternativ plastiki za enkratno uporabo, hkrati pa poziva udeležence k sprejetju ukrepov ter spremembi njihovega odnosa do plastike.